In je sneg. Sneg, sneg, sneg. Pa kdo si ga je zmislil? Ne prenašam ga. Enostavno, ga ne. Pika, konec amen. Ne da se mi. Nič več. Nah. Želim si veliko, hkrati pa bi rada samo ležala zavita v svojo toplo deko in bila brez skrbi. Kako pogrešam naše nedolžno otroštvo. =( Hočem ga nazaj. Vse bi dala zanj. Ah. Sami problemi so, ko si najstnik. Potem ti pa pridejo in rečejo, da se imaš trenutno najbolje. Ja kako že? Da ne bo kje kej res. Če mene vprašate, je najbolj mučno. Sej že res, da nas samo šola obvezuje. Ja in? V šoli pa kao nimamo problemov al kako. Zakaj ni vse skupaj enostavnejše? V redu, sej imamo tudi lepe in vesele ter nepozabne trenutke, pa vseeno. Zakaj smo si mogli življenje tako zakomplicirati?! Zakaj ne moreš živeti brezskrbno, kot cvetlica na travniku. Lep si, na soncu si in proizvajaš kisik. Yay. No problemos.
Res se mi ne da. Šola šola šola. Ma sfuzlalo se mi bo še od nje. Ne delaš en vikend pač. In pol ti je žal ker nisi delal, ker veš, da bi lahko, ampak nisi. Ker si prelen enostavno. Argh. Kdo si je to zmislo?
Hočem svobodo, da bi delala a ma kar mi paše. Ampak tega ne bom nikoli doživela. No go. Vedno bo nekaj. Vedno. Tut če si življenje uredim tako kot hočem. Še vedno bom morala služiti, da bi kar odšla nekam. Prekleto. -.-'
LP.
