Megla!

Halooo. Ta teden smo decembra. Čez slabih 14 dni imam rojstni dan in moj me že celi teden draž z darilom, ki ga je že kupil. In potem morem uganjevat, čeprav se mi niti ne sanja kaj naj bi bilo (pa naj bi bilo to kar sem si želela). Problem je ker si želim občasno veliko stvari. Mogoče so to zgolj trenutne želje in kasneje pozabim.. Oziroma se jih ne spomnim. *se smeje*

 Halo, volitve so ta teden?! No, saj vem, so popolnoma brezvezne in ne vidimo smisla v tem. Samo meni je všeč volilna pravica, ne vem zakaj. Najbrž zaradi tega, ker je nova. No, baje so v četrtek predčasne volitve, za tiste ki v nedeljo ne bodo mogli priti. Torej najbrž se bom najavila tam v četrtek, obkrožila in čao amigo! Ja no.. Ne vem, všeč mi je čeprav so te referendumi in vse to totalno bedno. Ampak dosti o politiki, vsi so bedni in vsi kradejo vse kar se da. Standart...

In kaj vam naj še povem? Da komaj čakam POLETJE! In počitnice in morje in vrtec (upam da bom letos tudi delala tam ^^) in pač vse. Vročino, sonce.. ne pa ta megla in mraz. Ne vem, v kratkem bo po mojem sneg. Mislim, naj bo zdaj in naj mine čimprej. True? Seveda! Kakorkoli, ja na živce mi gre ta mraz in megla, skozi katero like ne vidiš nič. In ta dva dni ko je bilo sonce je bilo res pravi čudež!

~Bye

Harmonija? Čudež? Kaj te žene do cilja?

Hm.. No blog? *presenečen obraz* No kako vam naj povem.. Faks terja svoje in zasebno življenje, kako ne. Ali sem na faksu, doma delam za faks ali pa pri fantu. Popolna harmonija. Kao. Faks je izčrpajoč. Priznam. A vendar sem vseeno odločena, da poskusim in naredim faks. Težko bo, kako ne bo ko pa nimam pojma te matematike.. Pa vendar.. Vaja dela mojstra pravijo. Čeprav dvomim, da vaja obrodi kakršnekoli sadove, ko komaj računaš seštevanje in se pri tem vsaj enkrat zmotiš.. No ja.. Utrujenost.. dela svoje. Ne vem če bi mi počitnice sedaj prišle prav, čeprav si jih obupno želim.. Vendar mislim, da bi se samo polenila. Tako vsaj nekaj delam, vsaj urico ali dve. Pa čeprav le urejam zapiske in sproti ponavljam snov. S trezno in osredotočeno glavo ali pa ne je pa zopet nekaj povsem drugega.
Včasih si takole pač zaželim, da bi ostala ujeta v času ali pa da bi se čas ustavil in bi večno ležala v postelji s svojim predragim (čeprav gre to njemu po 15 minutah malo na živce. No ne vedno =) ) Pa dosti o tem, to so zgolj moje pobožne želje, ki se najbrž ne bodo nikoli uresničile.. Druge, se mogoče bojo. Upam da se bodo..

Kakorkoli, Alex moja tretja žena (to je zajebancija, pač frendica) je ta teden dopolnila 18 let. In kaj se kopuje za 18ko? Poredne stvari *evil smile* Jaz in moj sva ji kupila dildota. 20 cm premera 4 ali 5. nevem točno. Pač korenjaka, ta pravega. Seveda sva ji ovila v časopisni papir (žurnal24) z poredno naslovnico (imela sva srečo).  Sošolke, no vsaj tiste ki so bile na pijači, so ji pa kupile janeza - lutko. Rdeča kakor kuhan rak - je bila ko je odvila najino darilo. In sploh ni opazila vžigalnika z hudim tipom, ter lubrikanta. pozneje je vprašala za lubrikant kaj je to in mi smo se vsi spogledali in se zasmejali. Vse smo ji razložili, tako kot je treba in je prav. Mislim da je dojela *pomežikne*.
Kakorkoli, kasneje tistega dne je sprobala dildo.. No nadaljne podrobnosti bomo zadržali zase.. Povem vam lahko, da je uživala ;).

Zadnji teden sem zopet imela čudne sanje. Sicer se jih ne spomnem tako v živo (v bistvu vem samo za ene pa še to ne v bistvu). A tako je. Čudne so bile, kakor so moje vedno čudne in najbrž brez pomena ali pa je pomen psihološko globoko skrit v njih.. Vendar se ne sekiram glede teh psiho sanj. Zakaj bi se. SO le sanje, ki jih sanjam in se jih začudoma mogoče spomnim..

Back to work. No jutri bomo še dolgo garali za matematiko in v sredo upali na najboljše. =) Bom pa poskusila biti na blogu dokaj sledno aktivna.. :D

~Bye

Vzdih, Izdih

Woah. Študentsko življenje je lahko težko. Hecam se. Kakorkoli, zadnje dni me res ni nič doma. Ali mam faks do štirih (kdaj so premori kdaj je pa brez) in grem pol ITAK še na kofe k prijateljicami ali pa k fantu. In pridem domov zvečer enkrat. Isn't it great ha? No kakorkoli, doma se 'pritožujejo', da me nič ni, a jaz vse prej kot doma. Ne da se mi, ker se mi res zdi da pridem iz poskusnega laboratorija, domov in te začnejo zaslišvt kak je na faksu? WTF ja kak pa naj bo. Lep, lahek? Ma pa kaj še. Ne rečem, določene stvari so res lahke, druge so pa pfft.
In ne niso nam še dali datumov za kolokvije (ki naj bi se začeli novembra jasno), v referatu so lepo rekli, naj se zgledujemo po lanskoletnih. Hvala za posvet. LOL! ko bi jih kar stepla in poslala nekam. *zavije z očmi in zaključi s to temo*

V sredo je zabava! *se smeje sama sebi* Pa plavanje. In grem na oboje. Samo bog ve kdaj bom konec s splavanja in kdaj bom prišla do gospodarca. lol. Zabavnoo. Ni kej. Po svoje uživam čist preveč. he he. Škoda edino ker ne bo tam moja ljubezen. *bumped face* Vseeno upam da bom uživala s prijateljico ^^.

Učit se bo treba začet. Da da, jaz pa o ''zabavah'. Hahaha, da te srat prime. No ja. Če ima kdo kaj pojma oa matematiki in fiziki naj pride do mene. Hvala =)

Boni!

Bone mam tralalalallalala. *je preveč navdušena nad študentskimi boni in se navihano smeji* Vesela sem, da sem vse 'formalnosti' opravila. Oh ja. In v ponedeljek se mi / nam začne. Po svoje me že mineva (že zato ker ni biologija). Oh well.. Bomo videli kako bomo zmogli skozi matematiko in fiziko (geh?!). Be happy and smilee ^^

Še zadnji vikend svobode se mi obeta <3 with my love oh oh. :D kaj sledi.. no.. nima veze *se smeje*

Trenutno je po televiziji sea monster. I go like wtf in igram minecraft dalje. *xD* Gledam bolj na pol. Večinoma imam televizor prižgan zato, da mi sveti in da vidm tipkat na tipkovnico. he he.

Vesela sem, da je tukaj jesen, čeprav me zjutraj in ponoči zebe in spim napol naga pod deko. Se pa ne veselim zime. Bleh. Me not need it. No no no.

Oh. My stupid dreams.

Hm. Zadnje dva tedna sem sanjala čudne, čudne sanje. Ene tri ali štiri dni zapored, potem spet nič in potem spet neki napol na glas govorim k sem v napol spečem stanju in me potem Jaka (moj fant) zaslišuje, kaj za vraga naj bi to pomenilo. Jaz? Naredim samo ahh, nehi že, ker hočem spat. No na koncu mu vseeno na kratko in nejasno razložim, tako da je on na istem kakor prej - nima pojma.


Kakorkoli, povem vam ene par mojih čudaških sanj. Mislim, saj so vse čudaške. *se smeje*


1. Alieni.

Dobesedno sem sanjala da sta Jaka in še en njegov prijatelj (ki ga logično ne poznam in sem ga takrat prvič videla) imela polno škatlo hroščev (meni se zdi da so bili v bistvu mokarji - črvi nisem pa sto odstotno, vem pa da so bili neki žužki). In sta jih spustila ali so jima padli (zopet ne vem točno, je že dolgo časa od tega). Kakorkoli, v tistem trenutku se jih je pojavilo na milijone in jaz sem zganjala paniko (se mi zdi - tekla sem na okoli). Na kar sredi glavne ceste pride še nek tovornjak polen teh žužkov in jih spusti na cesto. In nato je cel ogromen val prišel preko hiš ob cesti.

Kakorkoli. Na koncu sta bila dva ta žužka v človeški obliki v neki leseni beli hišici na vodi (ameriška fora i thnik in ja dobesedno sem preskočila na to sceno) in jaz. Hiška je bila visoko nad gladino in če bi skočil čez njo bi umrl ob padcu. Zato smo bili ujeti. Hkrati so nas okoli in okoli zidali (da ne bi pobegnili skozi okna in vrata). A zadnje okno še ni bilo zazidano. Jaz sem ju po nekem filmčku zaklenila v predsobo, da mi nista sledila skozi tisto nezazidano okno (ja no wtf?) s katerega sem skočila (smrtonosni skok?) in preživela. Izkazalo se je, da sem neki posebni agent proti tem alienom (smešno). In nakoncu smo z gliserji odfrčali nekam proti kopnu, kjer smo nadaljevali pešpot po blatu med smrekami.

 In to je to. *ne more verjeti kaj sanja*

In potem je tukaj tri milijone sanj, ki se jih bežno spomniš zjutraj.. Ali pa sploh ne..

2. BUM! 

Te sanje so najbrž bile pred prvimi opisanimi. Pa vendar.. Smo bile jaz, Erika in Karmen (obe ste bili moje sošolki v srednji šoli - prijateljici). Sedele smo na stopnicah pri neki opečnato rozni stavbi (faks i guess?). Mimo so seveda hodili ljudje, starejši in naših let.

Stopnice so bile brez naslonjala in ob zidu, ter segle so visoko. Ob stopnicah je bila cesta, ob cesti pa trava in na travi neki kamniti zid (se mi zdi).

No, na travi je bil nek majhen deček s petardo v roki. Pri nas je bila še neka starejša gospa približno štirideset let. (mimo je šla in se ustavila i think). Kakorkoli. Tisti deček je prižgal petardo in jo ni hotel odvreči. Vsi v paniki smo skočili na noge in kričali naj jo odvrže (jaz še najbolj). Na koncu jo je le odvrgel in ni počila. On jo je šel pobrati, tista starejša ženska in Karmen sta stekli k njemu, jaz pa sem se odšla skriti za vogal v vsej paniki. BUM! Je naredilo(še preden ste onidve dobro prišli do njega). Tisto gospo je odneslo nazaj na stopnice. Jaz sem v paniki čakala in se skrivala za vogalom, dokler ni prišla Karmen s polomljeno desno roko. Jaz v paniki pritečem do nje in paničarim, da je treba poklicat rešilce in iskala njen telefon. Komaj sem bila sposobna tipkati na njen telefon, ko vidim Eriko kako počasi (kakor da se ni pravkar nič zgodilo) hodila od koša kamor je nesla neke odpadke (ja wtf?). In to je to, potem sem se zbudila z razbijajočim srcem v prsnem košu.

 

  

In zgolj so to le sanje..

Hlad.

Uhh. V zadnjih dveh dnevih se je shladilo. Preveč! halo, pridem domov v svojo sobo, ki je logično, ledeno hladna. Kaj drugega bi lahko pričakovala? In kaj naredim? Povlečem iz omare srednje debelo jopo, in debele dolge hlače. Pod jopo mam pa kratko majico z dekoltejem. *se smeje* Ironično. kakorkoli, zebe me kakor, da sem sredi zime. In nimam pojma kako bom danes spala, ali s čim. *se nasmehne*

Geh. Čez 13 dni (baje) se nam začne faks. Veselim se ja, faksa in novih izkušenj, ne veselim se pa samega dela in ur faksa. Ampak! Prebrodili bomo skozi to. Imeli narejeno šolo in šli delat med delavce. How great is that? *pomaha in se kislo nasmehne*

Včeraj sva s fantom ugotovila, da voham sneg. Ja on ga voha. Jaz sem zgolj mislila, da ga ne voham in se mi sedaj (ko ga kao voham oziroma vem da ga voham) ne zdi prav nič posebnega (glede nato da je nek majhen procent ljudi ki so zmožni to vohat O.o). Kakorkoli Včeraj sva odšla na sprehod in mi reče, da se malo snega voha (baje je padal nekje v višinah). In jaz pogledam in rečem, da voham le svežino. In kaj mi on reče? Da je to to. In jaz tisto wtf?! Men se ne zdi to neki posebnega. *se zasmeje* Ampak dobro.. Sneg gor ali dol, tako ali tako ga ne maram.  

=)

Geh?

Ne dojamem. Te na msn ena doda. Okej vse kul gor dol pač sprejmeš, ker me tako ali tako ni dosti na msn-ju. Torej mi dol visi. In okej, klikneš, vprašaš kdo je, si izmenjati 'podatke', dokler ne začne spraševati o tipih, če si za avanturce, bla bla. Jst tisto wtf? In pol začne, kako to, da prej nisem imela fanta? In o potrebah in oh in sploh. Block, v tistem trenutku in mi dol visi za njo. Bleh.
Nakar me klikne še en čapac in nabije če sem mu dolžna blowjob. Jst tisto, a ne vidte moje prikazne slike, da mam tipa? Jasno mu rečem ne in tip ne dojame. Sanja kr neki, da si želim biti pošpricana (sej ne da mam TIPA?! gosh.) In pol vsiljuje svoje fotke. WTF? pa mu rečeš, da ne boš menjal fotk. On pošle like useen. GOSH, get a life. Ne tež random folku, da ti je dolžan blowjob. Torej block tudi on.

In sedaj pomisliš, kolk tazga folka maš na msn-ju? Geh. In vsi majo po 92042148'013 naslovov. Great. K te mine bit sploh gor. In bi si zamenjal naslov (sam men je moj čist preveč kul). Oh well.. Stupid people.

We go off to shop. Kao <.<

Hello my little child.

Oh well. Kaj naj vam rečem? Že ZEEELOOO dolgo nisem pisala tukaj in dvomim, da bo današnji post kaj bolj daljša kakor zadnjih nekaj. Pa hej hoj, malo vas moram informatirat o mojem življenju, ki se je najbrž spremenilo. No vsaj plani.. *srepo pogleda*

No da začnemo na začetku. Matura, no poklicna se je izšla, o petem predmetu ne bomo govorili kok je bilo vse skupaj fejlano. Vsekakor se ti zdi prav butasto (organizacija in podobno). Kakorkoli, nisem na biološkem faksu (kamor sem pač želela iti), vendar sem na visokošolskem študijo (al nekaj takšnega) kemijske tehnologije. Bleh (fuj fej popljuvam) Baje bom preživela. zaenkrat imam plan narediti ta faks (tudi če ni bog ve neki zanimiv) mogoče poskušati se kam prekvalificirati (menda je to mogoče). Nekako bomo videli..

Hrčka mam. Ime ji je Pia in pri meni je že.. Cerka štiri mesece (nisem ziher). Je srčkana, vsi jo vlačijo po rokah in crtajo in tako dalje. Res je srčkana in vesela sem, da sva jo izbrala skupaj. ^^

Srečna sem, da imam takšnega fanta. Ne vem kaj bi brez njega, res ne. <3 He is my love, you know? ^^

Toplota ^^

Polenila sem se enostavno. Ali smo se pa vsi. Na forumih je čedalje manj obiska. *smeh* In potem za to vsi krivimo šolo. No, saj ne rečem, da mogoče res ni..Ma vseeno. Se popraskam po nosu in mi skorja poči. *se za smeje* Okej no. Resnično bo bilo treba pljuniti v roke in začeti delati. Marec smo in bliža se maj-matura. Yay me. Kao. Skratka. Po enos trani še veliko časa, po drugi malo. Vendar se vsi nekako zavedamo, da je to v bistvu malo časa. A vseeno izgovori so izgovori. Rečem bom jutri, in jutri spet rečeš bom jutri in tako prelagaš in prelagaš. In potem je tukaj maj, dan za oddati projektno nalogo. GREAT! *sploh ne ve za kaj to piše*
Skratka, delavno razpoloženje. *se odloči, da zaključi s to temo*

Še malo pa bo tukaj pomlad. Kako krasno je to slišati? Komaj čakam topel sonček, toplo vreme, rožice, presajanje kaktusov.. *vesel nasmešek* Ostržek je zdajle po televiziji (film) Yay! Jaz sem čist navdušena and risankami (ali filmov, ki so narejeni po risanki-knjigi) Kaki otrok sem. *se zasmeje*  Oh ja. Komaj čakam sonce.

Lepo, kajne?

Pa je vredno?

Okej. Resnično sem se polenila. Preveč. Se vidi da imam fanta. *smeh*. Skratka. Veliko novega ali pa tudi ne. Kakor si vzameš. Novi forumi, stari forumi, nastajajoči forumi. Vse zanimivo, veliko idej, nič iz tega ali pa zopet veliko iz tega. Hm..
 Torej, da začnem. Z onim tipom se je vse uredilo. Videla sva se. Po kakih dveh tednih 'uradno' bila skupaj. In kmalu bo tukaj en mesec, odkar sva 'uradno' skupaj. *nasmeh* Všeč mi je. Enostavno sem vesela, da ga takrat nisem odjebala. Prav res. Všeč mi je, jaz njemu [baje da sem mu =) ] in to je ta harmonija najine radosti - ljubezni [najbrž tudi to]. In sem vesela. Vesela, da ga imam. *nasmešek na obrazu*
 Drugo, ta šola je v kurcu. Totalnem. Zdaj so se naši predragi gimnazijci spomnili, da bi mogoče bilo vseeno dobro, če bi začeli ob pol osmih in ne ob osmih. WAW, ste pa zgodnji, ni kaj. *zakovne nad njimi in postane jezna* Ah, saj sami ne vedo, kaj hočejo. Resnično ne. *jezna*
 Matura matura matura. Vse se bliža, meni nič jasno, lena sem in sploh se mi nič ne da. Yay me! Ah ja. Baje bo bolje. Ne vem kdaj, ma dobro. Zna biti res bolje? Ali pa zgolj sledim tistemu pregovoru 'Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade.' S tem, da jaz pač nobenemu ne kopljem jame. *xD* *evil* No to je to.

ARGH!?

Bleh. Pa imamo nov urnik. Yay. Ja no. Res si lahko srečen, če dobiš nov urnik, ki je še bolj zajeban kot tisti pred njim? Dvomim. Mislim, komu se da? Resno? Pa ko bi vsaj pouk se začel prej, bi bilo bolje. Ne pa tole no. <.< Eh ja. Zopet bo trajalo nekaj tednov, da se navadim. Da se moj bioritem navadi na tako 'mučenje'. Bleh.

Ne da se mi. Škoda živcev. Res <.< Any way.. Z onim se nekak vse ureja.. =) we have hope ^^

Stop Dreaming!

Torej. Tolele je blo napisano u četrtek med poukom.. :P torej ja.. Čustveno nabit list? sej pole sm bla jezna popoudne.. xD  Zdej mi je pa gladko useen.   any way here you go..

***

In še en dokaz več, da mi enostavno ni usojeno 'biti ljubljena'. In jaz še kar upam, sanjam, da bo enkrat prišel mimo nekdo, ki me bo imel rad. Yeah. Nehaj sanjat in se zbudi! Resničnost je pač kruta. Lahko bi se že navadila, da meni enostavno ni usojeno. Pika, konec, amen. Itak jaz še kar ne razumem vsega skupaj. Baje, da me ima 'rad'. Ampak njo ima pač bolj. WTF?! Pizda, kako se lahko vse skupaj spremeni v čilih minutah, urah.. In upanje umira. Z vsakim trenutkom bolj. Včasih si res mislim, kako bi se zaprla vase, se pač enostavno odrezala od drugih in boli me kurac za vse. Resno. Kao, da bi bilo bolje. Sej vsi vemo, da ne bi bilo. Mah. Face it. Pač bom sama. Sej sem že dolgo bila in tudi dolgo še bom <.< .Sej če si sam ni tako zlo slabo..Nadomestki so pač blazine, vzgavniki in podobno, a ne. Topli so in 'vračajo' ti bojem. A ne? Vsaj zanesljive so..Mah.. Tako sem naveličana biti sama.. Ne imeti enega tistega, ki ga res lahko objameš in se stineš k njemu v objem, mu lahko rečeš iskreno, da ga maš rad..Yeah.. Saj vem. Za objeme imaš prijatelje. Ampak enostavno ni isto. S tem, da je večina prijateljev bolj zanesljivih. Najbolj bedna je pa bila, ko mi je rekel, da sem mu všeč. JA VIDIM KOK SEM TI VŠEČ?! -.-'' Tako, da izvisim. Jebiga tko je..Bom že pozabila..enkrat.. -.-'' Važno, da mi reče če bova frenda. In jst debil rečem ja. Pač glupa..-.-'' Vem. K bom pozabila bo bolje. Do takrat bo pa pač čudno..

In tako je življenje. Bolj ko upaš, slabši je. 

Why do I bother? Hm? To se velikokrat vprašam.. -.- In bi res rada vedela..

..pa še zmeraj ne...

***

Okej to je to. :D ozadja se mi ne da razlagat, bližnji frendi pač vejo [dve ;D] in on tut.. Skratka. Sedaj je to nekak potlačen nekam zadej na dno duše? ali kamr koli se to potlači. Recimo da je pozabljeno.. =)